Loading...

Aktualno

V Uradnem listu Evropske unije, L 129, 15. april 2021 je bila objavljena IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/605 z dne 7. aprila 2021 o določitvi posebnih ukrepov za obvladovanje afriške prašičje kuge. Uredba začne veljati 21.4.2021.

Po Evropi se še vedno vztrajno širi afriška prašičja kuga (APK), za katero so dovzetni domači in divji prašiči. V letu 2020 se je bolezen pri divjih prašičih na novo pojavila v dveh evropskih državah – v Nemčiji in v Srbiji. Skupno je bilo v lanskem letu prijavljenih še enkrat več primerov kot v letu 2019.

Poleg tega se je na Madžarskem bolezen razširila proti zahodu na eno novo regijo. Število primerov pri divjih prašičih se je v lanskem letu na Madžarskem potrojilo glede na leto 2019. V lanskem letu se je bolezen pri domačih prašičih na novo pojavila v Moldaviji in na Slovaškem, kjer se je močno razširila tudi pri divjih prašičih.

Za izvajanje nujnih ukrepov za preprečevanje in zgodnje odkrivanje APK pri divjih prašičih, za zmanjševanje tveganja za vnos in širjenje APK v Sloveniji, ter izvajanje nujnih ukrepov za obvladovanje in izkoreninjenje APK pri divjih prašičih v Sloveniji je bil lani sprejet Zakon o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge (Uradni list RS, št. 200/20).

Na podlagi omenjenega zakona je bil 22. 1. 2021 v Uradnem listu RS objavljen Sklep o določitvi visoke stopnje ogroženosti zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih (Uradni list RS, št. 10/21). Sklep določa, da za celotno ozemlje Slovenije velja visoka stopnja ogroženosti zaradi neugodne epizootiološke situacije glede afriške prašičje kuge pri divjih prašičih v sosednjih državah.

Z dnem uveljavitve sklepa se v Sloveniji začnejo izvajati nekateri ukrepi iz zakona:

  • prepoved prejemanja in odpreme živih divjih prašičev na druge lokacije;
  • izvedba intenzivnega odstrela divjih prašičev z namenom zmanjševanja populacije divjih prašičev;
  • prepoved krmljenja živalskih stranskih proizvodov na krmiščih, do katerih imajo dostop divji prašiči;
  • izvajanje biovarnostnih ukrepov v zvezi z lovom, kot so čiščenje in razkuževanje obutve, vozil in opreme, vodenje podatkov o udeležencih na skupinskih lovih, ravnanje z živalskimi stranskimi proizvodi;
  • ravnanje z najdenimi poginulimi divjimi prašiči (prijava najdbe poginulega divjega prašiča na številko 112 z namenom izvedbe preiskav na APK).

Namen izdaje sklepa in določitve visoke stopnje ogroženosti na celotnem ozemlju Republike Slovenije je izvajanje ukrepov za zgodnje odkrivanje bolezni in ukrepov za preprečevanje širjenja, na podlagi katerih bomo bolezen v populaciji divjih prašičev lahko hitreje odkrili in učinkoviteje omejili na manjše območje ter preprečili širjenje med divjimi prašiči in morebiten prenos na domače prašiče.

Pozivamo vse, ki prihajajo v stik z divjimi prašiči, da ukrepe upoštevajo in dosledno izvajajo, saj bomo le na tak način lahko preprečili pojav oziroma omogočili hitro in učinkovito ukrepanje ob morebitnem pojavu bolezni.

Evropska agencija za varnost hrane je pričela s kampanjo Stop ASF in objavila spletno stran “USTAVITE AFRIŠKO PRAŠIČJO KUGO”, ki je na voljo tudi v slovenščini. Stran je dosegljiva na tej povezavi.

Upravljavci lovišč in lovišč s posebnim namenom morajo pripraviti načrt ravnanja, in sicer do 3. 4. 2021.

Zaradi navedenega je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v sodelovanju z Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pripravilo predlog načrta ravnanja.

Pri izpolnjevanju predloga načrta ravnanja so vam lahko v pomoč tudi pojasnila k načrtu ravnanja.

 Upravljavec lovišča izpolni predlog načrta ravnanja in ga objavi na:

  • sedežu upravljavca lovišča oziroma
  • svoji spletni strani oziroma
  • krajevno običajen način.

Z vsebino načrta ravnanja upravljavec lovišča seznani vse člane in morebitne lovske goste ter mora biti dostopen vsakemu članu upravljavca lovišča.

Za nakup opreme za izvajanje načrta ravnanja v posameznem lovišču, kot je oprema za čiščenje in razkuževanje obutve in opreme, čiščenje in razkuževanje vozil, nabava razkuževalnih barier ter nabava banjic oziroma vrečk za vleko oziroma prevoz odstreljene živali od mesta odstrela do vozila oziroma lovske zbiralnice, je upravljavec lovišča upravičen do enkratnega nadomestila v višini 200 eurov.

Upravljavec vloži zahtevek za izplačilo nadomestila pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano po objavi načrta ravnanja.

Vzorec zahtevka za izplačilo nadomestila v višini 200 eurov. Izpolnjen obrazec naj upravljavec lovišča pošlje po pošti na naslov ministrstva.

Srbija je obvestila Evropsko komisijo o novih izbruhih afriške prašičje kuge (APK) pri domačih prašičih. APK se je pojavila na enajstih gospodarstvih v občini Aleksinac. Prvič se je bolezen pri domačih prašičih v Srbiji pojavila leta 2019, od leta 2020 pa se bolezen pojavlja pri domačih in divjih prašičih.

Srbija je uvedla ukrepe za nadzor in izkoreninjenje APK v skladu z nacionalno in EU zakonodajo ter v skladu s standardi Svetovne organizacije za zdravje živali (OIE).

APK je bolezen, ki prizadene le prašiče, za ljudi ni nevarna. Širi se ne glede na državne meje in ima resne socialno ekonomske posledice, predvsem zaradi omejitev trgovanja in mednarodne trgovine z živimi prašiči, mesom ter izdelki, ki izvirajo iz prašičev. Tveganje za vnos in širjenje APK se še poveča zaradi potnikov, ki lahko v osebni prtljagi prinesejo meso in izdelke, ki izvirajo od okuženih domačih ali divjih prašičev, ki predstavljajo vir okužbe za prašiče.

Včeraj je Nemčija potrdila prvi primer afriške prašičje kuge (APK) pri divjem prašiču. Močno razkrojen trup odrasle samice divjega prašiča so našli 7. septembra v jarku, približno 200 m od podeželske ceste v občini Schenkendöbern v okrožju Spree-Neiße v zvezni deželi Brandenburg. Kraj najdbe je oddaljen približno šest kilometrov od poljsko-nemške meje.

Na podlagi rezultatov preiskav na treh vzorcih tkiva oziroma kosti je državni laboratorij Berlin-Brandenburg 9. septembra postavil sum na APK. Nacionalni referenčni laboratorij Friedrich Loeffler Institute (FLI) je 10. septembra potrdil prvi primer APK pri divjih prašičih v Nemčiji. Epidemiološka preiskava s podporo strokovnjakov FLI še poteka.

Nemčija je sprejela številne ukrepe v skladu z Direktivo 2002/60/ES, vključno z vzpostavitvijo okuženega območja, kjer se izvajajo ukrepi iz 15. člena navedene direktive, da bi se preprečilo širjenje APK.

Komisija bo danes sprejela Odločbo o nekaterih začasnih zaščitnih ukrepih v zvezi z afriško prašičjo kugo v Nemčiji, s katero bo določeno okuženo območje, kjer se izvajajo zgoraj navedeni ukrepi.

Od prvih pojavov APK na zahodu Poljske je Nemčija vzdolž meje povečala nadzor ter pričela z gradnjo ograje, ki bi preprečevala prehode (okuženih) divjih prašičev iz Poljske v Nemčijo. Prav tako so na tem območju intenzivirali odstrel divjih prašičev.

Nemčija je ena največjih svetovnih izvoznic svinjine in obstaja bojazen, da bi pojav APK lahko ogrozil tako nemški kot evropski trg svinjine.

V začetku julija je Srbija obvestila Evropsko komisijo o treh novih izbruhih afriške prašičje kuge (APK) pri domačih prašičih. Srbija je uvedla ukrepe za nadzor in izkoreninjenje APK v skladu z nacionalno in EU zakonodajo ter v skladu s standardi Svetovne organizacije za zdravje živali (OIE).
APK se je pojavila v treh dvoriščnih rejah prašičev v okrožju Pirotski, na meji z Bolgarijo, kjer je bilo skupno ugotovljenih 12 okuženih prašičev. Prisotnost virusa APK je potrdil Nacionalni referenčni laboratorij za APK (Inštitut za veterinarsko medicino Srbije) v Beogradu.
Prvi izbruh APK je bil v Srbiji pri domačih prašičih potrjen v konec julija 2019. Zaradi pojavov APK v Srbiji je Evropska komisija sprejela določene zaščitne ukrepe. Januarja letos je Srbija prijavila tudi prve primere APK pri divjih prašičih, vse ob meji z Bolgarijo.
Novi izbruhi APK pri domačih prašičih so se pojavili na območju, kjer je bolezen potrjena tudi pri divjih prašičih (okrožje Pirotski).

Tedenski pregled situacije APK

Na podlagi podatkov o prijavah pojavov oziroma izbruhov APK v Sistem EU za poročanje in obveščanje o boleznih živali (ADNS) je pripravljen tedenski pregled situacije.

Več objav

Kaj je APK?

Afriška prašičja kuga (APK) je nalezljiva virusna bolezen domačih in divjih prašičev, za katero ni cepiva. Bolezen ne predstavlja nevarnosti za zdravje drugih živalskih vrst in ljudi.

Bolezen v Sloveniji še ni bila ugotovljena, vendar pa predstavlja njeno širjenje iz vzhoda Evrope proti zahodu vse večje tveganje tudi za populacije domačih in divjih prašičev v Sloveniji.



Preberi več

Komu so namenjene informacije o APK?

LOVCI



Preberi več

REJCI



Preberi več

VETERINARJI



Preberi več

POTNIKI



Preberi več

Vprašajte nas za nasvet

Pokličite ali kontaktirajte nas preko obrazca

Za kakršnekoli dodatne informacije ali nasvete v zvezi z APK in ukrepi smo vam na voljo na spodnji povezavi.

Pokličite nas