Aktualno
Zaradi vse večjega tveganja, ki ga predstavlja širjenje afriške prašičje kuge (v nadaljnjem besedilu: APK) pri domačih in divjih prašičih, se je sestalo Državno središče za nadzor bolezni (DSNB) in sprejelo sklep v zvezi z zagotavljanjem primerne biovarnosti za zmanjševanje tveganja za vnos APK v reje z gojenimi prašiči, ki določa ukrep postavitve ograj okrog izpustov, območij proste reje in obor na način, da se preprečujejo stiki gojenih prašičev z divjimi prašiči.
Sklep o določitvi nujnega ukrepa v zvezi z biovarnostjo zaradi povečanega tveganja za vnos afriške prašičje kuge v obrate z gojenimi prašiči (Uradni list RS, št. 100/2023)
Zaradi stanja glede afriške prašičje kuge (APK) na Hrvaškem se je sestalo Državno središče za nadzor bolezni (DSNB). Zaradi približevanja APK mejam Slovenije je določilo nekatere ukrepe.
DSNB je določilo območje z visokim tveganjem v skladu z 18. členom Zakona o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih. Ta zajema območje 8 lovskih družin, del lovišč s posebnim namenon (LPN) (spodaj – na drugi strani) ter ukrepe na tem območju. Mednje sodijo tudi izvajanje aktivnega iskanja poginulih divjih prašičev, povečano vzorčenje in preiskave na APK tako pri domačih kot pri divjih prašičih ter poostren nadzor nad izvajanjem biovarnostnih in drugih predpisanih ukrepov.
Spletno izobraževanje – aktualna situacija glede afriške prašičje kuge predstavi trenutno situacijo glede APK v EU in pripravljenost na izbruh te bolezni. Zajema teme: pregled aktualne situacije APK, klinični znaki, biovarnost in postopki veterinarja.
Vsebina izobraževanja je dostopna na tej povezavi: aktualna situacija glede APK
Hrvaška je države članice in Komisijo dne, 13. 7. obvestila o potrditvi afriške prašičje kuge pri povoženem divjem prašiču na območju občine Rakovica, v Karlovški županiji. Primer je le 20 km oddaljen od meje z BiH in približno 50 km od meje s Slovenijo.
Skupno je Hrvaška do sedaj prijavila 74 izbruhov APK, od tega 2 pri divjih prašičih.
Zaradi približevanja APK Sloveniji se je danes sestala skupina strokovnjakov, imenovana na podlagi Zakona o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih, ki jo sestavljajo strokovnjaki iz različnih področij (veterinarji, lovci, biologi, epizootiologi, ipd.). Skupina je pripravila predlog območja z visokim tveganjem in ukrepov na tem območju, kot npr. aktivno iskanje poginulih divjih prašičev.
Državno središče za nadzor bolezni, ki se bo sestalo v ponedeljek, se bo seznanilo s predlogi in odločilo o območju in ukrepih.
Bolezen se prav tako širi v Srbiji, Bosni in Hercegovini in v sosednji Italiji ter Madžarski.
UVHVVR ponovno poziva vse rejce prašičev, da dosledno izvajajo biovarnostne ukrepe, s katerimi se zmanjša tveganje za vnos bolezni v rejo.
Lovce pozivamo, da pri izvajanju lova upoštevajo biovarnostne ukrepe in da se izogibajo lovu v državah oziroma na območjih, kjer je potrjena APK.
Prav tako pozivamo vse (lovce, potnike,….), ki se vračajo iz držav, kjer je APK prisotna, da s seboj ne prinašajo izdelkov in surovin, ki izvirajo iz prašičev, saj to predstavlja visoko tveganje za vnos bolezni.
Turiste, ki prihajajo iz držav, kjer je prisotna okužba z APK pozivamo, da morebitne ostanke hrane, ki so jo prinesli s seboj, ne odlagajo v naravo temveč v le za to namenjene pokrite zabojnike.
Slika 1: novi primer APK pri domačih prašičih – Hrvaška
Hrvaška je države članice in Evropsko Komisijo obvestila o potrditvi dveh izbruhov afriške prašičje kuge (APK) pri domačih prašičih. Sum na bolezen so postavili 23. 6., bolezen pa so potrdili 26. 6. 2023.
Okužena obrata se nahajata v Vukovarsko Sremski županiji, v bližini meje s Srbijo in Bosno in Hercegovino, ki je prvi primer bolezni na območju Biieline, Republika Srpska, prijavila nekaj dni prej, 22.6.2023, v manjši reji z enim domačim prašičem.
Hrvaška je APK potrdila v obratu z 8 prašiči, vsi so kazali znake bolezni, trije pa so poginili in v obratu s 40 prašiči, od katerih je eden poginil.
V obeh obratih so bili izvedeni ukrepi v skladu z Uredbo 2020/687/EU (pokončanje vseh dovzetnih živali v okuženih obratih in neškodljivo uničenje, prepoved prometa s prašiči, vzpostavitev zaščitnega in ogroženega območja okrog izbruhov, vzorčenje, klinični pregledi, ipd.)
Vir okužbe še ni znan. Epidemiološke preiskave so v teku.
Bolezen se prav tako širi v Srbiji, v sosednji Italiji in Madžarski.
UVHVVR ponovno poziva vse rejce prašičev, da dosledno izvajajo biovarnostne ukrepe, s katerimi se zmanjša tveganje za vnos bolezni v rejo.
Lovce pozivamo, da pri izvajanju lova upoštevajo biovarnostne ukrepe in da se izogibajo lovu v državah oziroma na območjih, kjer je potrjena APK.
Prav tako pozivamo vse (lovce, potnike,….), ki se vračajo iz držav, kjer je APK prisotna, da s seboj ne prinašajo izdelkov in surovin, ki izvirajo iz prašičev, saj to predstavlja visoko tveganje za vnos bolezni.
Turiste, ki prihajajo iz držav, kjer je prisotna okužba z APK pozivamo, da morebitne ostanke hrane, ki so jo prinesli s seboj, ne odlagajo v naravo temveč v le za to namenjene pokrite zabojnike.
Slika 1: prvi primer APK pri domačih prašičih – Hrvaška
Slika 2: prvi primer APK pri domačih prašičih – BIH
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je v sodelovanju z Nacionalnim veterinarskim inštitutom organizirala simulacijsko vajo »Afriška prašičja kuga pri divjih prašičih 2022«. Vaja je potekala v soboto, 22. oktobra 2022, na območju občine Metlika. Namen vaje je bil preveriti pripravljenost služb ob pojavu afriške prašičje kuge (APK) pri divjih prašičih, ki je trenutno prisotna v desetih državah članicah. Rezultati vaje so pokazali, da smo na pojav v Sloveniji dobro pripravljeni.
Ob pojavu afriške prašičje kuge je primerna usposobljenost in pripravljenost vseh deležnikov ključnega pomena za zgodnje odkrivanje bolezni in s tem za hitro in učinkovito ukrepanje ob morebitnem pojavu. Zato so vaje, kot je bila sobotna, zelo pomembne. Na vaji so sodelovali predstavniki lovskih organizacij, Zavoda za gozdove Slovenije, Veterinarsko – higienske službe in Nacionalnega veterinarskega inštituta, Veterinarske fakultete, Direktorata za gozdarstvo in lovstvo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Slovenske vojske, Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in Uprave RS za zaščito in reševanje ter terenski veterinarji in uradni veterinarji območnih uradov UVHVVR. Sodelujoče je nagovoril Matjaž Guček, generalni direktor UVHVVR. V svojem nagovoru je izpostavil pomen sodelovanja pristojnih služb in drugih deležnikov pri preprečevanju in izkoreninjenju APK: »Le z usklajenim in hitrim ukrepanjem lahko preprečimo vnos oziroma nadaljnje širjenje bolezni in s tem bistveno pripomoremo k zmanjševanju škod ob morebitnem pojavu APK.«.
Vaja je bila razdeljena na teoretični in praktični del. Na teoretičnem delu so se udeleženci seznanili s trenutno situacijo glede APK doma in v Evropi, z ukrepi v zvezi s preprečevanjem in izkoreninjenjem APK, ki jih določa Zakon o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih (ZNUAPK) ter s scenarijem vaje. Praktični del vaje je potekal na več lokacijah. Predstavljena je bila oprema, ki je bila za namene preprečevanja, zgodnjega odkrivanja in izkoreninjenja bolezni kupljena na podlagi ZNUAPK. Skupina za aktivno iskanje je na določenem okuženem območju iskala poginule divje prašiče. Lokacijo najdbe poginulega divjega prašiča je najditelj sporočil preko mobilne aplikacije predstavnikom Veterinarsko – higienske službe, ki so s primerno opremo kadaver prepeljali na zbirno mesto na vzorčenje. Ostali udeleženci so si medtem ogledali odvzem in pakiranje vzorcev za preiskave na APK, preizkusili pa so tudi uporabo osebne zaščitne obleke (pravilno oblačenje in slačenje). Po vrnitvi skupine za aktivno iskanje in Veterinarsko – higienske službe so si udeleženci ogledali biovarnostne postopke po vrnitvi oseb in prevoznih sredstev ter opreme z okuženega območja na zbirno mesto. Veterinarsko – higienska služba je na koncu predstavila še razkuževalno točko za prevozna sredstva, preden zapustijo zbirno mesto.
Glede na potek in izvedbo vaje ocenjujemo, da smo relativno dobro opremljeni za hitro in učinkovito ukrepanje ob morebitnem pojavu APK pri divjih prašičih. Prav tako je pripravljenost, odzivnost in usposobljenost ključnih deležnikov v sistemu preprečevanja in izkoreninjenja APK na visoki ravni. Sodelujoči so s prikazom svoje vloge in delovanja ob morebitnem pojavu APK pomembno prispevali k razumevanju delovanja pristojnih služb ter pripomogli k dvigu ozaveščenosti o bolezni in pomenu zgodnjega odkrivanja bolezni, ki je ključnega pomena za hitro ukrepanje in zmanjševanje škod.
Komisija nas je obvestila o dveh novih izbruhih APK pri domačih prašičih v Nemčiji. Epidemiološke preiskave še potekajo.
Prvi izbruh je potrjen na gospodarstvu v Spodnji Saški s približno 286 svinjami, 400 sesnimi pujski in 1100 pitanci. Gospodarstvo je v jugo-zahodnem delu Spodnje Saške, približno 15 km od meje z Nizozemsko. Na podlagi kliničnih znakov so odvzeli vzorce, rezultati preiskav PCR v Oldenburgu dne 01.07.22 so bili pozitivni. Farmo so nemudoma zaprli, vzorce pa posredovali v nacionalni referenčni laboratorij FLI, ki je 2.7.2022 potrdil APK.
Veterinarske oblasti Nizozemske so bile obveščene.
Vzpostavili so območje z omejitvami, ki ga sestavljata okuženo območje in ogroženo območje v skladu z 21. členom Delegirane uredbe 2020/687/EU. Nemudoma so izvedli predvidene ukrepe.
Čeprav epidemiološka preiskava še poteka za zdaj sumimo, da je ta izbruh verjetno posledica prenosa s človekom, saj so najbližji primeri APK pri divjih prašičih (v vzhodnem delu Nemčije) oddaljeni več kot 400 km od tega izbruha. Do sedaj ni bilo ugotovljenih premikov prašičev iz te frame v druge države članice.
Okuženo gospodarstvo se nahaja na območju, kjer je gostota gospodarstev s prašiči višja od povprečja.
Drugi izbruh vključuje gospodarstvo domačih prašičev s približno 1300 pitanci v Landkreis Uckermark (Brandenburg). Po odkritju kliničnih znakov so bili vzorci poslani v državni laboratorij Frankfurt/Oder. Rezultati PCR 1.7.2022 so bili pozitivni. 2.7.2022 jih je potrdil tudi nacionalni referenčni laboratorij FLI. Na območju Landkreis Uckermark so bila predhodno že vzpostavljena območja z omejitvami zaradi pojavov APK pri divjih prašičih, vendar pa je lokacija tega izbruha izven obstoječih območij z omejitvami (zemljevid je v prilogi). Uvedli so predvidene ukrepe v skladu z Delegirano uredbo 2020/687/EU.
Tako kot kaže tudi ta primer, je glavni dejavnik tveganja za prenos oziroma vnos bolezni, človek. Zato je pri preprečevanju vnosa in širjenja APK ključna visoka ozaveščenost, striktno izvajanje biovarnostnih ukrepov ter pojačano spremljanje in nadzor.
Komisija je obvestila države članice o novem izbruhu APK pri domačih prašičih v Nemčiji. Izbruh je bil potrjen na mešani organski farmi (prašiči, pridelava zelenjave) na jugozahodnem delu Nemčije, 7 km od reke Ren in meje s Francijo. Do sedaj je bila APK v Nemčiji omejena na vzhodni del, ob meji s Poljsko.
Na gospodarstvu je bilo 35 prašičev, zunanja reja z dvojno ograjo. Trije prašiči so poginili z znaki, ki so kazali na možno prisotnost APK. Bolezen je 25.5.2022 potrdil NRL Friedrich Loeffler Institue, Riems. Izvedli so ukrepe v skladu z Uredbo 2020/687/EU – pokončanje vseh prašičev na gospodarstvu, vzpostavitev območij z omejitvami,….
Epidemiološka preiskava še poteka. Kot možen vzrok pojava sumijo na človeški faktor. Na kmetiji, ki prideluje jagode in šparglje je trenutno cca. 140 delavcev iz različnih delov Evrope. Izbruh je več kot 500 km oddaljen od najbližjega do sedaj potrjenega primera APK.
Začeli so tudi z aktivnim iskanjem poginulih divjih prašičev v okoliškem območju. Pri tem jim pomagajo tudi posebej za to trenirani psi.
Italijanska veterinarska služba je obvestila države članice EU, da so v kraju Ovada, regija Piedmont, potrdili prvi primer APK pri najdenem poginulem divjem prašiču.
V regiji Piedmont (v severni Italiji, približno 120 km jugozahodno od Milana, nad pristaniščem Genova) so 5. 1. 2022 postavili sum na APK pri najdenem poginulem divjem prašiču. Prisotnost APK je bila potrjena 7.1.2022.
Potrjen je bil genotip II ASFV, to je sev, ki kroži v severni in vzhodni Evropi od leta 2007 in se razlikuje od seva, ki je od leta 1978 endemičen na Sardiniji.
Do sedaj imajo skupno potrjenih 7 primerov – v regiji Piedmont in v regiji Ligurija.
V skladu z Nacionalnim načrtom za preprečevanje in nadzor APK se je sestal nacionalni krizni center, ki je določil okuženo območje in ukrepe:
- popis gospodarstev s prašiči na določenem okuženem območju; vzorčenje in preverjanje biovarnostnih ukrepov;
- prepoved lova in drugih aktivnosti znotraj območja in v sosednjih regijah;aktivno iskanje poginulih divjih prašičev znotraj območja in v območjih z visokim tveganjem v sosednjih regijah;
- začasna prepoved certificiranja za meso in proizvode, če so namenjeni v TD, ki ne priznavajo regionalizacije (prepoved za celotno Italijo) na podlagi medsebojnih dogovorov oziroma certifikatov, od 7. 1. 2022 dalje;
- pojačan pasivni nadzor s pomočjo policije, gozdnih rangerjev in lovcev;
- uvedba spremljanja na komercialnih gospodarstvih (klinični znaki in biovarnost);
- depopulacija rizičnih gospodarstev in dvoriščnih rej v okuženem območju.
Pošiljk prašičev ali proizvodov iz tega dela Italije v Slovenijo po podatkih iz TRACES v zadnjih 3 mesecih ni bilo.
Sprejeta je bila zaščitna odločba na nivoju EU, ki določa okuženo območje in ukrepe, ki se uporabljajo na tem območju (veljajo ukrepi za del II iz Uredbe 2021/605/EU – regionalizacija).
V Uradnem listu Evropske unije, L 129, 15. april 2021 je bila objavljena IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/605 z dne 7. aprila 2021 o določitvi posebnih ukrepov za obvladovanje afriške prašičje kuge. Uredba začne veljati 21.4.2021.
Po Evropi se še vedno vztrajno širi afriška prašičja kuga (APK), za katero so dovzetni domači in divji prašiči. V letu 2020 se je bolezen pri divjih prašičih na novo pojavila v dveh evropskih državah – v Nemčiji in v Srbiji. Skupno je bilo v lanskem letu prijavljenih še enkrat več primerov kot v letu 2019.
Poleg tega se je na Madžarskem bolezen razširila proti zahodu na eno novo regijo. Število primerov pri divjih prašičih se je v lanskem letu na Madžarskem potrojilo glede na leto 2019. V lanskem letu se je bolezen pri domačih prašičih na novo pojavila v Moldaviji in na Slovaškem, kjer se je močno razširila tudi pri divjih prašičih.
Za izvajanje nujnih ukrepov za preprečevanje in zgodnje odkrivanje APK pri divjih prašičih, za zmanjševanje tveganja za vnos in širjenje APK v Sloveniji, ter izvajanje nujnih ukrepov za obvladovanje in izkoreninjenje APK pri divjih prašičih v Sloveniji je bil lani sprejet Zakon o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge (Uradni list RS, št. 200/20).
Na podlagi omenjenega zakona je bil 22. 1. 2021 v Uradnem listu RS objavljen Sklep o določitvi visoke stopnje ogroženosti zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih (Uradni list RS, št. 10/21). Sklep določa, da za celotno ozemlje Slovenije velja visoka stopnja ogroženosti zaradi neugodne epizootiološke situacije glede afriške prašičje kuge pri divjih prašičih v sosednjih državah.
Z dnem uveljavitve sklepa se v Sloveniji začnejo izvajati nekateri ukrepi iz zakona:
- prepoved prejemanja in odpreme živih divjih prašičev na druge lokacije;
- izvedba intenzivnega odstrela divjih prašičev z namenom zmanjševanja populacije divjih prašičev;
- prepoved krmljenja živalskih stranskih proizvodov na krmiščih, do katerih imajo dostop divji prašiči;
- izvajanje biovarnostnih ukrepov v zvezi z lovom, kot so čiščenje in razkuževanje obutve, vozil in opreme, vodenje podatkov o udeležencih na skupinskih lovih, ravnanje z živalskimi stranskimi proizvodi;
- ravnanje z najdenimi poginulimi divjimi prašiči (prijava najdbe poginulega divjega prašiča na številko 112 z namenom izvedbe preiskav na APK).
Namen izdaje sklepa in določitve visoke stopnje ogroženosti na celotnem ozemlju Republike Slovenije je izvajanje ukrepov za zgodnje odkrivanje bolezni in ukrepov za preprečevanje širjenja, na podlagi katerih bomo bolezen v populaciji divjih prašičev lahko hitreje odkrili in učinkoviteje omejili na manjše območje ter preprečili širjenje med divjimi prašiči in morebiten prenos na domače prašiče.
Pozivamo vse, ki prihajajo v stik z divjimi prašiči, da ukrepe upoštevajo in dosledno izvajajo, saj bomo le na tak način lahko preprečili pojav oziroma omogočili hitro in učinkovito ukrepanje ob morebitnem pojavu bolezni.
Dne 29. 12. 2020 je bil v Uradnem listu RS številka 200/2020 objavljen Zakon o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih(ZNUAPK), Uradni list RS – 200_2020
Evropska agencija za varnost hrane je pričela s kampanjo Stop ASF in objavila spletno stran “USTAVITE AFRIŠKO PRAŠIČJO KUGO”, ki je na voljo tudi v slovenščini. Stran je dosegljiva na tej povezavi.
Pregled situacije APK
Na podlagi podatkov o prijavah pojavov oziroma izbruhov APK v Sistem EU za poročanje in obveščanje o boleznih živali (ADIS) je pripravljen pregled situacije.
Kaj je APK?
Afriška prašičja kuga (APK) je nalezljiva virusna bolezen domačih in divjih prašičev, za katero ni cepiva. Bolezen ne predstavlja nevarnosti za zdravje drugih živalskih vrst in ljudi.
Bolezen v Sloveniji še ni bila ugotovljena, vendar pa predstavlja njeno širjenje iz vzhoda Evrope proti zahodu vse večje tveganje tudi za populacije domačih in divjih prašičev v Sloveniji.
Vprašajte nas za nasvet
