Loading...

Aktualno

Komisija nas je obvestila o dveh novih izbruhih APK pri domačih prašičih v Nemčiji. Epidemiološke preiskave še potekajo.

Prvi izbruh je potrjen na gospodarstvu v Spodnji Saški s približno 286 svinjami, 400 sesnimi pujski in 1100 pitanci. Gospodarstvo je v jugo-zahodnem delu Spodnje Saške, približno 15 km od meje z Nizozemsko. Na podlagi kliničnih znakov so odvzeli vzorce, rezultati preiskav PCR v Oldenburgu dne 01.07.22 so bili pozitivni. Farmo so nemudoma zaprli, vzorce pa posredovali v nacionalni referenčni laboratorij FLI, ki je 2.7.2022 potrdil APK.
Veterinarske oblasti Nizozemske so bile obveščene.
Vzpostavili so območje z omejitvami, ki ga sestavljata okuženo območje in ogroženo območje v skladu z 21. členom Delegirane uredbe 2020/687/EU. Nemudoma so izvedli predvidene ukrepe.
Čeprav epidemiološka preiskava še poteka za zdaj sumimo, da je ta izbruh verjetno posledica prenosa s človekom, saj so najbližji primeri APK pri divjih prašičih (v vzhodnem delu Nemčije) oddaljeni več kot 400 km od tega izbruha. Do sedaj ni bilo ugotovljenih premikov prašičev iz te frame v druge države članice.
Okuženo gospodarstvo se nahaja na območju, kjer je gostota gospodarstev s prašiči višja od povprečja.

Drugi izbruh vključuje gospodarstvo domačih prašičev s približno 1300 pitanci v Landkreis Uckermark (Brandenburg). Po odkritju kliničnih znakov so bili vzorci poslani v državni laboratorij Frankfurt/Oder. Rezultati PCR 1.7.2022 so bili pozitivni. 2.7.2022 jih je potrdil tudi nacionalni referenčni laboratorij FLI. Na območju Landkreis Uckermark so bila predhodno že vzpostavljena območja z omejitvami zaradi pojavov APK pri divjih prašičih, vendar pa je lokacija tega izbruha izven obstoječih območij z omejitvami (zemljevid je v prilogi). Uvedli so predvidene ukrepe v skladu z Delegirano uredbo 2020/687/EU.

Tako kot kaže tudi ta primer, je glavni dejavnik tveganja za prenos oziroma vnos bolezni, človek. Zato je pri preprečevanju vnosa in širjenja APK ključna visoka ozaveščenost, striktno izvajanje biovarnostnih ukrepov ter pojačano spremljanje in nadzor.

Karte ASP-Fälle Emsland und Uckermark 2-7-2022

Komisija je obvestila države članice o novem izbruhu APK pri domačih prašičih v Nemčiji. Izbruh je bil potrjen na mešani organski farmi (prašiči, pridelava zelenjave) na jugozahodnem delu Nemčije, 7 km od reke Ren in meje s Francijo. Do sedaj je bila APK v Nemčiji omejena na vzhodni del, ob meji s Poljsko.
Na gospodarstvu je bilo 35 prašičev, zunanja reja z dvojno ograjo. Trije prašiči so poginili z znaki, ki so kazali na možno prisotnost APK. Bolezen je 25.5.2022 potrdil NRL Friedrich Loeffler Institue, Riems. Izvedli so ukrepe v skladu z Uredbo 2020/687/EU – pokončanje vseh prašičev na gospodarstvu, vzpostavitev območij z omejitvami,….

Epidemiološka preiskava še poteka. Kot možen vzrok pojava sumijo na človeški faktor. Na kmetiji, ki prideluje jagode in šparglje je trenutno cca. 140 delavcev iz različnih delov Evrope. Izbruh je več kot 500 km oddaljen od najbližjega do sedaj potrjenega primera APK.
Začeli so tudi z aktivnim iskanjem poginulih divjih prašičev v okoliškem območju. Pri tem jim pomagajo tudi posebej za to trenirani psi.

Italijanska veterinarska služba je obvestila države članice EU, da so v kraju Ovada, regija Piedmont, potrdili prvi primer APK pri najdenem poginulem divjem prašiču.
V regiji Piedmont (v severni Italiji, približno 120 km jugozahodno od Milana, nad pristaniščem Genova) so 5. 1. 2022 postavili sum na APK pri najdenem poginulem divjem prašiču. Prisotnost APK je bila potrjena 7.1.2022.
Potrjen je bil genotip II ASFV, to je sev, ki kroži v severni in vzhodni Evropi od leta 2007 in se razlikuje od seva, ki je od leta 1978 endemičen na Sardiniji.
Do sedaj imajo skupno potrjenih 7 primerov – v regiji Piedmont in v regiji Ligurija.
V skladu z Nacionalnim načrtom za preprečevanje in nadzor APK se je sestal nacionalni krizni center, ki je določil okuženo območje in ukrepe:

  • popis gospodarstev s prašiči na določenem okuženem območju; vzorčenje in preverjanje biovarnostnih ukrepov;
  • prepoved lova in drugih aktivnosti znotraj območja in v sosednjih regijah;aktivno iskanje poginulih divjih prašičev znotraj območja in v območjih z visokim tveganjem v sosednjih regijah;
  • začasna prepoved certificiranja za meso in proizvode, če so namenjeni v TD, ki ne priznavajo regionalizacije (prepoved za celotno Italijo) na podlagi medsebojnih dogovorov oziroma certifikatov, od 7. 1. 2022 dalje;
  • pojačan pasivni nadzor s pomočjo policije, gozdnih rangerjev in lovcev;
  • uvedba spremljanja na komercialnih gospodarstvih (klinični znaki in biovarnost);
  • depopulacija rizičnih gospodarstev in dvoriščnih rej v okuženem območju.

Pošiljk prašičev ali proizvodov iz tega dela Italije v Slovenijo po podatkih iz TRACES v zadnjih 3 mesecih ni bilo.
Sprejeta je bila zaščitna odločba na nivoju EU, ki določa okuženo območje in ukrepe, ki se uporabljajo na tem območju (veljajo ukrepi za del II iz Uredbe 2021/605/EU – regionalizacija).

V Uradnem listu Evropske unije, L 129, 15. april 2021 je bila objavljena IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/605 z dne 7. aprila 2021 o določitvi posebnih ukrepov za obvladovanje afriške prašičje kuge. Uredba začne veljati 21.4.2021.

Po Evropi se še vedno vztrajno širi afriška prašičja kuga (APK), za katero so dovzetni domači in divji prašiči. V letu 2020 se je bolezen pri divjih prašičih na novo pojavila v dveh evropskih državah – v Nemčiji in v Srbiji. Skupno je bilo v lanskem letu prijavljenih še enkrat več primerov kot v letu 2019.

Poleg tega se je na Madžarskem bolezen razširila proti zahodu na eno novo regijo. Število primerov pri divjih prašičih se je v lanskem letu na Madžarskem potrojilo glede na leto 2019. V lanskem letu se je bolezen pri domačih prašičih na novo pojavila v Moldaviji in na Slovaškem, kjer se je močno razširila tudi pri divjih prašičih.

Za izvajanje nujnih ukrepov za preprečevanje in zgodnje odkrivanje APK pri divjih prašičih, za zmanjševanje tveganja za vnos in širjenje APK v Sloveniji, ter izvajanje nujnih ukrepov za obvladovanje in izkoreninjenje APK pri divjih prašičih v Sloveniji je bil lani sprejet Zakon o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge (Uradni list RS, št. 200/20).

Na podlagi omenjenega zakona je bil 22. 1. 2021 v Uradnem listu RS objavljen Sklep o določitvi visoke stopnje ogroženosti zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih (Uradni list RS, št. 10/21). Sklep določa, da za celotno ozemlje Slovenije velja visoka stopnja ogroženosti zaradi neugodne epizootiološke situacije glede afriške prašičje kuge pri divjih prašičih v sosednjih državah.

Z dnem uveljavitve sklepa se v Sloveniji začnejo izvajati nekateri ukrepi iz zakona:

  • prepoved prejemanja in odpreme živih divjih prašičev na druge lokacije;
  • izvedba intenzivnega odstrela divjih prašičev z namenom zmanjševanja populacije divjih prašičev;
  • prepoved krmljenja živalskih stranskih proizvodov na krmiščih, do katerih imajo dostop divji prašiči;
  • izvajanje biovarnostnih ukrepov v zvezi z lovom, kot so čiščenje in razkuževanje obutve, vozil in opreme, vodenje podatkov o udeležencih na skupinskih lovih, ravnanje z živalskimi stranskimi proizvodi;
  • ravnanje z najdenimi poginulimi divjimi prašiči (prijava najdbe poginulega divjega prašiča na številko 112 z namenom izvedbe preiskav na APK).

Namen izdaje sklepa in določitve visoke stopnje ogroženosti na celotnem ozemlju Republike Slovenije je izvajanje ukrepov za zgodnje odkrivanje bolezni in ukrepov za preprečevanje širjenja, na podlagi katerih bomo bolezen v populaciji divjih prašičev lahko hitreje odkrili in učinkoviteje omejili na manjše območje ter preprečili širjenje med divjimi prašiči in morebiten prenos na domače prašiče.

Pozivamo vse, ki prihajajo v stik z divjimi prašiči, da ukrepe upoštevajo in dosledno izvajajo, saj bomo le na tak način lahko preprečili pojav oziroma omogočili hitro in učinkovito ukrepanje ob morebitnem pojavu bolezni.

Evropska agencija za varnost hrane je pričela s kampanjo Stop ASF in objavila spletno stran “USTAVITE AFRIŠKO PRAŠIČJO KUGO”, ki je na voljo tudi v slovenščini. Stran je dosegljiva na tej povezavi.

Pregled situacije APK

Na podlagi podatkov o prijavah pojavov oziroma izbruhov APK v Sistem EU za poročanje in obveščanje o boleznih živali (ADIS) je pripravljen pregled situacije.

Več objav

Kaj je APK?

Afriška prašičja kuga (APK) je nalezljiva virusna bolezen domačih in divjih prašičev, za katero ni cepiva. Bolezen ne predstavlja nevarnosti za zdravje drugih živalskih vrst in ljudi.

Bolezen v Sloveniji še ni bila ugotovljena, vendar pa predstavlja njeno širjenje iz vzhoda Evrope proti zahodu vse večje tveganje tudi za populacije domačih in divjih prašičev v Sloveniji.



Preberi več

Komu so namenjene informacije o APK?

LOVCI



Preberi več

REJCI



Preberi več

VETERINARJI



Preberi več

POTNIKI



Preberi več

Vprašajte nas za nasvet

Pokličite ali kontaktirajte nas preko obrazca

Za kakršnekoli dodatne informacije ali nasvete v zvezi z APK in ukrepi smo vam na voljo na spodnji povezavi.

Pokličite nas