Loading...

Aktualno

Včeraj je Nemčija potrdila prvi primer afriške prašičje kuge (APK) pri divjem prašiču. Močno razkrojen trup odrasle samice divjega prašiča so našli 7. septembra v jarku, približno 200 m od podeželske ceste v občini Schenkendöbern v okrožju Spree-Neiße v zvezni deželi Brandenburg. Kraj najdbe je oddaljen približno šest kilometrov od poljsko-nemške meje.

Na podlagi rezultatov preiskav na treh vzorcih tkiva oziroma kosti je državni laboratorij Berlin-Brandenburg 9. septembra postavil sum na APK. Nacionalni referenčni laboratorij Friedrich Loeffler Institute (FLI) je 10. septembra potrdil prvi primer APK pri divjih prašičih v Nemčiji. Epidemiološka preiskava s podporo strokovnjakov FLI še poteka.

Nemčija je sprejela številne ukrepe v skladu z Direktivo 2002/60/ES, vključno z vzpostavitvijo okuženega območja, kjer se izvajajo ukrepi iz 15. člena navedene direktive, da bi se preprečilo širjenje APK.

Komisija bo danes sprejela Odločbo o nekaterih začasnih zaščitnih ukrepih v zvezi z afriško prašičjo kugo v Nemčiji, s katero bo določeno okuženo območje, kjer se izvajajo zgoraj navedeni ukrepi.

Od prvih pojavov APK na zahodu Poljske je Nemčija vzdolž meje povečala nadzor ter pričela z gradnjo ograje, ki bi preprečevala prehode (okuženih) divjih prašičev iz Poljske v Nemčijo. Prav tako so na tem območju intenzivirali odstrel divjih prašičev.

Nemčija je ena največjih svetovnih izvoznic svinjine in obstaja bojazen, da bi pojav APK lahko ogrozil tako nemški kot evropski trg svinjine.

V začetku julija je Srbija obvestila Evropsko komisijo o treh novih izbruhih afriške prašičje kuge (APK) pri domačih prašičih. Srbija je uvedla ukrepe za nadzor in izkoreninjenje APK v skladu z nacionalno in EU zakonodajo ter v skladu s standardi Svetovne organizacije za zdravje živali (OIE).
APK se je pojavila v treh dvoriščnih rejah prašičev v okrožju Pirotski, na meji z Bolgarijo, kjer je bilo skupno ugotovljenih 12 okuženih prašičev. Prisotnost virusa APK je potrdil Nacionalni referenčni laboratorij za APK (Inštitut za veterinarsko medicino Srbije) v Beogradu.
Prvi izbruh APK je bil v Srbiji pri domačih prašičih potrjen v konec julija 2019. Zaradi pojavov APK v Srbiji je Evropska komisija sprejela določene zaščitne ukrepe. Januarja letos je Srbija prijavila tudi prve primere APK pri divjih prašičih, vse ob meji z Bolgarijo.
Novi izbruhi APK pri domačih prašičih so se pojavili na območju, kjer je bolezen potrjena tudi pri divjih prašičih (okrožje Pirotski).

Evropska agencija za varnost hrane je pričela s kampanjo Stop ASF in objavila spletno stran “USTAVITE AFRIŠKO PRAŠIČJO KUGO”, ki je na voljo tudi v slovenščini. Stran je dosegljiva na tej povezavi.

Tedenski pregled situacije APK

Na podlagi podatkov o prijavah pojavov oziroma izbruhov APK v Sistem EU za poročanje in obveščanje o boleznih živali (ADNS) je pripravljen tedenski pregled situacije.

Več objav

Kaj je APK?

Afriška prašičja kuga (APK) je nalezljiva virusna bolezen domačih in divjih prašičev, za katero ni cepiva. Bolezen ne predstavlja nevarnosti za zdravje drugih živalskih vrst in ljudi.

Bolezen v Sloveniji še ni bila ugotovljena, vendar pa predstavlja njeno širjenje iz vzhoda Evrope proti zahodu vse večje tveganje tudi za populacije domačih in divjih prašičev v Sloveniji.



Preberi več

Komu so namenjene informacije o APK?

LOVCI



Preberi več

REJCI



Preberi več

VETERINARJI



Preberi več

POTNIKI



Preberi več

Vprašajte nas za nasvet

Pokličite ali kontaktirajte nas preko obrazca

Za kakršnekoli dodatne informacije ali nasvete v zvezi z APK in ukrepi smo vam na voljo na spodnji povezavi.

Pokličite nas