Lovci2023-10-19T13:15:05+01:00

LOVCI

Preprečevanje bolezni

Da bi izboljšali ozaveščenost vseh lovcev glede izvajanja biovarnostnih ukrepov pri lovu in postopkov ravnanja z odstreljenimi divjimi prašiči, najdenimi poginulimi divjimi prašiči in živalskimi stranskimi proizvodi mora vsak upravljavec lovišča pripraviti Načrt ravnanja upravljavca lovišča. Načrt ravnanja zmanjšuje verjetnost, da bi z lovskimi dejavnostmi širili bolezni.

V načrtu so podrobno opredeljene naloge lovcev in določene odgovorne osebe za izvajanje načrta pri posameznem upravljavcu lovišča.

Pri izpolnjevanju predloga načrta ravnanja so vam v pomoč Pojasnila k načrtu ravnanja.

Lovci bodite posebej pozorni na spremembe zdravstvenega stanja v populaciji divjih prašičev.

Če najdete poginulega divjega prašiča ali pri rednem odstrelu divjih prašičev opazite znake, na podlagi katerih bi lahko posumili na APK (nenavadno obnašanje divjih prašičev, neboječi, zaostajajo za tropom, ležijo…), to nemudoma javite na UVHVVR ali Center za obveščanje (112).

Če imate doma prašiče, po lovu oziroma stiku z divjimi prašiči obleko in obutev zamenjajte, očistite in razkužite, prav tako si, preden pridete v stik z domačimi prašiči, temeljito umijte in razkužite roke.

Z lovskega turizma ne prinašajte izdelkov (lovske trofeje, surovine in živila) z območij, kjer veljajo omejitve zaradi APK oziroma se prepričajte, da je to dovoljeno.

PDFOBVEZNO NAVODILO o obvezni prijavi najdbe vsakega poginulega divjega prašiča ter o postopkih ob ugotovitvi sprememb zdravstvenega stanja v populaciji divjih prašičev, na podlagi katerih bi lahko posumili na možno prisotnost afriške prašičje kuge (APK)

PDFPlakat “Biovarnost – lovci”

PDFNačrt ravnanja upravljavca lovišča

Na možno prisotnost APK v populaciji divjih prašičev kažejo naslednji znaki:

  • na določenem območju najdenih več poginulih divjih prašičev v kratkem časovnem obdobju;
  • poginjen (ali več) divji prašič najden na območju, kjer je tveganje za pojav APK zaradi epizootiološke situacije v sosednjih državah ali območjih veliko, v skladu z opravljeno analizo tveganja;
  • pri rednem odstrelu divjih prašičev ugotovljene spremembe, ki kažejo na možnost okužbe z APK;
  • klinični znaki, na podlagi katerih bi lahko posumili na APK (nenavadno obnašanje divjih prašičev, neboječ, zaostaja za tropom, leži….).

Mesto, kjer je bil najden poginjen divji prašič je treba vidno označiti in zaščititi, tako da do trupla ne morejo druge živali ali ljudje, ki bi lahko raznesli virus. Po tem, ko je truplo odstranjeno, je treba mesto razkužiti.
Najditelj, ki je bil v stiku s poginjenim divjim prašičem, mora očistiti in razkužiti obleko in obutev, si temeljito umiti in razkužiti roke in ne sme na gospodarstva, kjer redijo domače prašiče, niti v obore z divjimi prašiči.
Podrobno določa postopek ob najdbi poginjenega divjega prašiča Obvezno navodilo.
Seznam razkužil in koncentracije najdete v načrtu ukrepov ob pojavu APK.

Pomembno je, da lovci sporočite najdbo vsakega poginulega divjega prašiča, saj lahko hitra ugotovitev bolezni zmanjša možnost širjenja APK in vnos v rejo domačih prašičev.
Najditelj poginjenega divjega prašiča mora najdbo takoj javiti na DSNB številko (01 300 13 59) ali na Center za obveščanje (112).
Prijavo sprememb v zdravstvenem stanju divjih prašičev odda lovec na PDFobrazcu 12.6.11 iz Načrta ukrepov ob pojavu APK.

V okviru letne odredbe je treba za zgodnje odkrivanje bolezni v populaciji divjih prašičev, vsakega najdenega poginjenega ali povoženega divjega prašiča preiskati na prisotnost virusa APK.
Najdene poginjene in povožene divje prašiče pobere veterinarsko-higienska služba Nacionalnega veterinarskega inštituta (VHS-NVI), ki ima enote locirane po celi Sloveniji.
Pomembno je, da najditelj sporoči čimbolj natančno lokacijo najdbe (x, y koordinate), da lahko VHS služba čimprej pobere truplo in ga odpelje v preiskavo.

Lovci lahko z doslednim upoštevanjem osnovnih biovarnostnih ukrepov zelo zmanjšate možnost širjenja virusa.

Biovarnostni ukrepi v zvezi z lovom so za lovce določeni v načrtu ravnanja upravljavca lovišča.
Pri ravnanju z uplenjeno divjadjo uporabljajte zaščitne rokavice oziroma sredstva za razkuževanje rok. Ob zapuščanju lovišča grobo očistite obutev (še posebej podplat) in obleko. Ob stiku s krvjo oziroma drugimi izločki uplenjene divjadi si temeljito očistite in razkužite roke, obutev in lovski pribor. Oblačila operite pri najmanj 40 oC z navadnim detergentom.
Treba je poskrbeti tudi za lovske pse. Najbolje je, da jih po končanem lovu operete s šamponom za pse.

Če ima lovec doma tudi rejo domačih prašičev, ali oboro z divjimi prašiči, je zelo pomembno dosledno upoštevanje biovarnostnih ukrepov, tako po končanem lovu, kot tudi pri delu z domačimi prašiči, oziroma divjimi prašiči v oborah.
Za delo z domačimi prašiči in divjimi prašiči v obori, je treba uporabiti za to posebej namenjeno obleko in obutev, ki naj bo spravljena pred prostorom, kjer se nahajajo živali. Pred vstopom k živalim, si je treba temeljito umiti in razkužiti roke.

Imetniki obor z divjimi prašiči morajo poskrbeti, da ne pride do stika me divjimi prašiči v oborah in prostoživečimi divjimi prašiči, saj predstavlja neposreden stik z okuženo živaljo enega glavnih razlogov za širjenje virusa APK. Treba je zagotoviti:

  • zaščito krme in vodnih virov pred dostopom divjih živali,
  • namestitev dvojnih ograj, redno preverjanje in vzdrževanje ograj okrog obor,
  • redno odstranjevanje poginulih živali,

Veliko nevarnost za vnos APK v populacijo divjih prašičev predstavlja tudi prenos preko okuženega mesa, do katerega lahko pridejo divji prašiči s krmljenjem na počivališčih, smetiščih, kamor ljudje odvržejo ostanke hrane.
Prav tako predstavljajo nevarnost prenosa virusa lovske trofeje, meso ali izdelki iz mesa okuženih divjih prašičev, ki jih lovci lahko prinesejo z lovskega turizma. Svetujemo vam, da ne hodite na območja v državah, kjer je bila ugotovljena APK.
Če se vseeno odpravite, striktno upoštevajte in izvajajte biovarnostne ukrepe, s katerimi lahko zmanjšate tveganje za vnos APK v populacijo divjih prašičev.

Vsak sum, da se je pojavila APK mora imetnik živali nemudoma sporočiti najbližji veterinarski organizaciji. Prijava suma APK je obvezna!

Prav tako mora lovec, ki posumi na prisotnost APK v populaciji divjih prašičev ali opazi spremembe, na podlagi katerih bi lahko posumil na prisotnost APK v populaciji divjih prašičev, to nemudoma sporočiti na UVHVVR ali center za obveščanje, tel. 112.

PDFObvezno navodilo o obvezni prijavi najdbe vsakega poginulega divjega prašiča ter o postopkih ob ugotovitvi sprememb zdravstvenega stanja v populaciji divjih prašičev, na podlagi katerih bi lahko posumili na možno prisotnost afriške prašičje kuge (APK) (št. U3440-47/2018/10, z dne 7. maj 2018)

PDFUkrepi pri divjih prašičih

Glede na situacijo razvoja afriške prašičje kuge (APK) v Evropi je Stalna skupina strokovnjakov za afriško prašičjo kugo v Evropi na koncu svojega sedmega srečanja v Varšavi na Poljskem (24. – 25. septembra 2018) priporočila, da se Priročnik čim prej razdeli v elektronski obliki (spletna stran GF-TAD).
Priročnik je treba obravnavati kot živ dokument, ki bo posodobljen z novimi znanstvenimi in tehničnimi informacijami, ko bodo na voljo.

PDF

O bolezni

Afriška prašičja kuga (APK) je nalezljiva virusna bolezen domačih in divjih prašičev, za katero ni cepiva. Bolezen ne predstavlja nevarnosti za zdravje drugih živalskih vrst in ljudi.

Bolezen v Sloveniji še ni bila ugotovljena, vendar pa predstavlja njeno širjenje iz vzhoda Evrope proti zahodu vse večje tveganje tudi za populacije domačih in divjih prašičev v Sloveniji.

Za bolezen so značilne velike izgube, predvsem zaradi omejitev trgovanja in izvoza v tretje države.

V preteklosti je bila bolezen, kot že ime pove, omejena na države Afrike, v zadnjih letih pa se je po vnosu v Gruzijo in Rusijo razširila v Baltske države, na Poljsko, Češko in v Romunijo. APK je že vrsto let prisotna tudi na Sardiniji, kjer je bolezen endemična.

V letu 2017 je bilo v Evropi prijavljenih 3.985 pojavov APK pri divjih prašičih in 265 pojavov pri domačih prašičih.

Ekonomski pomen APK
Pojav APK ima velik ekonomski pomen, saj škode, ki nastanejo zaradi pojava APK, prizadenejo predvsem:

  • prašičerejo in gospodarstvo:
    • virus povzroča pogine prašičev,
    • gospodarske izgube kmetov zaradi omejitev mednarodne trgovine z živalmi in mesom,
    • gospodarske izgube za lovce,
  • divje živali in lov:
    • zaradi APK se populacije divjih prašičev znatno zmanjšajo ali celo izginejo,
    • omejitev ali popolna prepoved lova na nekaterih okuženih območjih (vključno z zbiranjem trupel in trofej).

Kdo povzroča APK?
Bolezen povzroča virus afriške prašičje kuge, ki spada med DNA viruse, družina Asfarviridae, v rod Asfivirus.

Pri divjih prašičih se bolezen kaže kot nenaden pogin večjega števila živali na določenem območju. Zaradi pojava APK se lahko populacije divjih prašičev na okuženih območjih znatno zmanjšajo ali celo izginejo.

PDFGlavni znaki APK pri divjih prašičih

Bolezen najpogosteje vnesejo na nova, neokužena območja, okuženi divji prašiči. Za prenos bolezni na daljše razdalje pa je ponavadi kriv človek s svojim ravnanjem (odmetavanje ostankov hrane, ki vsebujejo meso okuženih živali).

Ko je bolezen prisotna, se širi predvsem z neposrednim stikom zdravih domačih ali divjih prašičev z okuženimi (mrtvimi ali bolnimi) domačimi ali divjimi prašiči.

Pri širjenju imajo pomembno vlogo tudi ljudje, ki s svojim ravnanjem omogočajo prenos bolezni na neokužene domače ali divje prašiče:

  • nazadostno čiščenje in razkuževanje po stiku z okuženimi živalmi, trupli poginulih okuženih živali in vsem, kar je lahko prišlo v stik z virusom (npr. obutev, oblačila, vozila, druga oprema);
  • krmljenje prašičev s pomijami – ostanki hrane, ki vsebujejo meso ali mesne izdelke okuženih živali.


PDFLetak APK

Your Content Goes Here

Ukrepi ob sumu bolezni!

Vsak sum, da se je pojavila APK mora imetnik živali nemudoma sporočiti najbližji veterinarski organizaciji. Prijava suma APK je obvezna!

Prav tako mora lovec, ki posumi na prisotnost APK v populaciji divjih prašičev ali opazi spremembe, na podlagi katerih bi lahko posumil na prisotnost APK v populaciji divjih prašičev, to nemudoma sporočiti na UVHVVR ali center za obveščanje, tel. 112.

Pogosta vprašanja

Ali obstaja cepivo?2019-09-19T19:15:27+01:00

Ne. Trenutno cepivo za APK ne obstaja.

Zakaj je lahko vnašanje mesnih izdelkov iz drugih držav vzrok za širjenje APK?2019-09-18T21:05:20+01:00

Virus APK je zelo odporen. Sveže, zmrznjeno, soljeno, prekajeno meso in klobase lahko dolgo časa predstavljajo vir okužbe za domače in divje prašiče. Zaradi preprečitve vnosa APK in drugih bolezni je prepovedano vnašanje mesa in mesnih izdelkov ter mleka iz tretjih držav (države, ki niso del Evropske unije). Potniki morajo poskrbeti, da ostanke hrane odvržejo le v za to namenjene pokrite zabojnike.

Kaj lahko kot lovec storim za preprečitev širjenja bolezni?2019-09-18T21:05:20+01:00
  • Bodite posebej pozorni na spremembe zdravstvenega stanja v populaciji divjih prašičev (povečano število poginulih divjih prašičev, nenavadno obnašanje, itd.)
  • Vsako spremembo zdravstvenega stanja, ki bi lahko predstavljala sum na APK,  nemudoma javite na UVHVVR ali Center za obveščanje (112).
  • Če imate doma prašiče, po lovu oziroma stiku z divjimi prašiči obleko in obutev zamenjajte, očistite in razkužite, prav tako si, preden pridete v stik z domačimi prašiči, temeljito umijte in razkužite roke.
  • Ko se vračate z lovskega turizma, ne prinašajte izdelkov, vključno z lovskimi trofejami, ki niso ustrezno obdelane, surovin in živil z območij, kjer veljajo omejitve zaradi APK oziroma se prepričajte, da je to dovoljeno.
Kaj lahko kot rejec storim za zaščito svojih prašičev?2019-09-18T21:05:20+01:00
  • Najpomembnejše je, da dosledno upoštevate in izvajate biovarnostne ukrepe.
  • Pri delu z živalmi uporabljajte zaščitno obutev in obleko in poskrbite za razkuževanje.
  • Omejite dostop na dvorišče oziroma v hleve s prašiči.
  • Ko kupujete nove živali, preverite izvor in imejte živali določen čas v izolaciji, preden jih priključite ostalim živalim.
  • Pred vhode v hleve postavite razkuževalne bariere.
  • Preprečujte stik domačih prašičev z divjimi prašiči (živali v izpustih, prosta reja).
  • Iz drugih držav ne prinašajte mesa in mesnih izdelkov.

 

Če opazite kakršnekoli znake, na podlagi katerih bi lahko posumili na APK, nemudoma pokličite svojega veterinarja!

Katere preventivne ukrepe lahko uvedemo za preprečitev širjenja virusa APK?2019-09-18T21:05:20+01:00

APK je neozdravljiva bolezen za katero ni cepiva, zato je za preprečevanje širjenja bolezni najpomembnejše dosledno izvajanje biovarnostnih ukrepov na gospodarstvih s prašiči in v gozdu ter reguliranje populacije divjih prašičev.

Kaj se bo zgodilo, ko bomo v Sloveniji potrdili prvi primer APK?2021-03-11T12:10:57+01:00

Pravno podlago za ukrepanje predstavljata Pravilnik o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje afriške prašičje kuge (Uradni list RS, št. 136/06 in 42/10) in Načrt ukrepov ob pojavu APK.

Ob pojavu APK pri domačih prašičih je prvi ukrep s katerim želimo preprečiti širjenje bolezni pokončanje in neškodljiva odstranitev vseh prašičev na okuženih gospodarstvih. Določiti je treba okuženo (s polmerom najmanj 3 km) in ogroženo območje (s polmerom najmanj 10 km), kjer se prepovejo premiki domačih prašičev in njihovih proizvodov iz in na gospodarstva. Znotraj območij se bodo v rejah domačih prašičev redno opravljali klinični pregledi in diagnostične preiskave.

Kdo je pristojen za preventivne ukrepe in ukrepe ob pojavu APK?2019-09-18T21:05:20+01:00

Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Kako se APK prenaša?2019-09-18T21:05:20+01:00

Virus APK se lahko prenaša direktno in se širi iz prašiča na prašiča preko telesnih izločkov, predvsem krvi ali indirektno preko izdelkov iz mesa okuženih prašičev ali opreme, pribora, obleke in obutve, kontaminirane z virusom.

Kako lahko ugotovimo APK pri okuženih živalih (domači in divji prašiči)?2019-09-18T21:05:20+01:00

Znaki bolezni se zelo razlikujejo.

Pri domačih prašičih se lahko pojavijo naslednji klinični znaki:

  • nenaden pogin, brez očitnih znakov,
  • povišana telesna temperatura (40,5 – 42°C),
  • rdečina po koži – vršički ušes, repa, spodnjih delov okončin, deli prsi in trebuha,
  • zmanjšan apetit, apatičnost, cianoza, motnje v koordinaciji, ki se pojavijo v 24 – 48 urah pred poginom,
  • bruhanje, driska (včasih krvava) in izcedek iz oči,
  • pogin v 6 – 13 dneh, včasih v 20 dneh,
  • abortusi in
  • smrtnost (lahko do 100%).

Pri divjih prašičih se bolezen kaže kot nenaden pogin večjega števila živali na določenem območju. Zaradi pojava APK se lahko populacije divjih prašičev na okuženih območjih znatno zmanjšajo ali celo izginejo.

Ali se človek lahko okuži z virusom APK?2019-09-18T21:05:20+01:00

Ne. Virus afriške prašičje kuge prizadene samo domače in divje prašiče.

Vprašajte nas za nasvet

Pokličite ali kontaktirajte nas preko obrazca

Za kakršnekoli dodatne informacije ali nasvete v zvezi z APK in ukrepi smo vam na voljo na spodnji povezavi.

Pokličite nas