Potniki2019-09-28T20:16:57+00:00

POTNIKI

O bolezni

Afriška prašičja kuga (APK) je nalezljiva virusna bolezen domačih in divjih prašičev, za katero ni cepiva. Bolezen ne predstavlja nevarnosti za zdravje drugih živalskih vrst in ljudi.

Bolezen v Sloveniji še ni bila ugotovljena, vendar pa predstavlja njeno širjenje iz vzhoda Evrope proti zahodu vse večje tveganje tudi za populacije domačih in divjih prašičev v Sloveniji.

Za bolezen so značilne velike izgube, predvsem zaradi omejitev trgovanja in izvoza v tretje države.

V preteklosti je bila bolezen, kot že ime pove, omejena na države Afrike, v zadnjih letih pa se je po vnosu v Gruzijo in Rusijo razširila v Baltske države, na Poljsko, Češko in v Romunijo. APK je že vrsto let prisotna tudi na Sardiniji, kjer je bolezen endemična.

V letu 2017 je bilo v Evropi prijavljenih 3.985 pojavov APK pri divjih prašičih in 265 pojavov pri domačih prašičih.

Ekonomski pomen APK
Pojav APK ima velik ekonomski pomen, saj škode, ki nastanejo zaradi pojava APK, prizadenejo predvsem:

  • prašičerejo in gospodarstvo:
    • virus povzroča pogine prašičev,
    • gospodarske izgube kmetov zaradi omejitev mednarodne trgovine z živalmi in mesom,
    • gospodarske izgube za lovce,
  • divje živali in lov:
    • zaradi APK se populacije divjih prašičev znatno zmanjšajo ali celo izginejo,
    • omejitev ali popolna prepoved lova na nekaterih okuženih območjih (vključno z zbiranjem trupel in trofej).

Kdo povzroča APK?
Bolezen povzroča virus afriške prašičje kuge, ki spada med DNA viruse, družina Asfarviridae, v rod Asfivirus.

Klinični znaki niso specifični, vendar pa lahko ob poginu med prašiči različnih kategorij posumimo na APK.

Na bolezen lahko posumimo, če se pojavi nenaden pogin, brez očitnih znakov. Prašiči lahko imajo povišano telesno temperaturo (40,5 do 42°C). Po koži na vršičkih uhljev, na repu in spodnjih delih okončin, prsi in trebuha se pojavijo rdečine. Živali so neješče, brezvoljne, pojavi se lahko bruhanje in driska ter motnje v gibanju. Breje živali lahko zvržejo.

Smrtnost je lahko do 100%.

Pri divjih prašičih se bolezen kaže kot nenaden pogin večjega števila živali na določenem območju. Zaradi pojava APK se lahko populacije divjih prašičev na okuženih območjih znatno zmanjšajo ali celo izginejo.

PDFGlavni znaki APK pri divjih prašičih

Bolezen najpogosteje vnesejo na nova, neokužena območja, okuženi divji prašiči. Za prenos bolezni na daljše razdalje pa je ponavadi kriv človek s svojim ravnanjem (odmetavanje ostankov hrane, ki vsebujejo meso okuženih živali).

Ko je bolezen prisotna, se širi predvsem z neposrednim stikom zdravih domačih ali divjih prašičev z okuženimi (mrtvimi ali bolnimi) domačimi ali divjimi prašiči.

Pri širjenju imajo pomembno vlogo tudi ljudje, ki s svojim ravnanjem omogočajo prenos bolezni na neokužene domače ali divje prašiče:

  • nazadostno čiščenje in razkuževanje po stiku z okuženimi živalmi, trupli poginulih okuženih živali in vsem, kar je lahko prišlo v stik z virusom (npr. obutev, oblačila, vozila, druga oprema);
  • krmljenje prašičev s pomijami – ostanki hrane, ki vsebujejo meso ali mesne izdelke okuženih živali.

PDF

Ukrepi ob sumu bolezni!

Vsak sum, da se je pojavila APK mora imetnik živali nemudoma sporočiti najbližji veterinarski organizaciji. Prijava suma APK je obvezna!

Prav tako mora lovec, ki posumi na prisotnost APK v populaciji divjih prašičev ali opazi spremembe, na podlagi katerih bi lahko posumil na prisotnost APK v populaciji divjih prašičev, to nemudoma sporočiti na UVHVVR ali center za obveščanje, tel. 112.

Pogosta vprašanja

Ali obstaja cepivo?2019-09-19T19:15:27+00:00

Ne. Trenutno cepivo za APK ne obstaja.

Zakaj je lahko vnašanje mesnih izdelkov iz drugih držav vzrok za širjenje APK?2019-09-18T21:05:20+00:00

Virus APK je zelo odporen. Sveže, zmrznjeno, soljeno, prekajeno meso in klobase lahko dolgo časa predstavljajo vir okužbe za domače in divje prašiče. Zaradi preprečitve vnosa APK in drugih bolezni je prepovedano vnašanje mesa in mesnih izdelkov ter mleka iz tretjih držav (države, ki niso del Evropske unije). Potniki morajo poskrbeti, da ostanke hrane odvržejo le v za to namenjene pokrite zabojnike.

Kaj lahko kot lovec storim za preprečitev širjenja bolezni?2019-09-18T21:05:20+00:00
  • Bodite posebej pozorni na spremembe zdravstvenega stanja v populaciji divjih prašičev (povečano število poginulih divjih prašičev, nenavadno obnašanje, itd.)
  • Vsako spremembo zdravstvenega stanja, ki bi lahko predstavljala sum na APK,  nemudoma javite na UVHVVR ali Center za obveščanje (112).
  • Če imate doma prašiče, po lovu oziroma stiku z divjimi prašiči obleko in obutev zamenjajte, očistite in razkužite, prav tako si, preden pridete v stik z domačimi prašiči, temeljito umijte in razkužite roke.
  • Ko se vračate z lovskega turizma, ne prinašajte izdelkov, vključno z lovskimi trofejami, ki niso ustrezno obdelane, surovin in živil z območij, kjer veljajo omejitve zaradi APK oziroma se prepričajte, da je to dovoljeno.
Kaj lahko kot rejec storim za zaščito svojih prašičev?2019-09-18T21:05:20+00:00
  • Najpomembnejše je, da dosledno upoštevate in izvajate biovarnostne ukrepe.
  • Pri delu z živalmi uporabljajte zaščitno obutev in obleko in poskrbite za razkuževanje.
  • Omejite dostop na dvorišče oziroma v hleve s prašiči.
  • Ko kupujete nove živali, preverite izvor in imejte živali določen čas v izolaciji, preden jih priključite ostalim živalim.
  • Pred vhode v hleve postavite razkuževalne bariere.
  • Preprečujte stik domačih prašičev z divjimi prašiči (živali v izpustih, prosta reja).
  • Iz drugih držav ne prinašajte mesa in mesnih izdelkov.

 

Če opazite kakršnekoli znake, na podlagi katerih bi lahko posumili na APK, nemudoma pokličite svojega veterinarja!

Katere preventivne ukrepe lahko uvedemo za preprečitev širjenja virusa APK?2019-09-18T21:05:20+00:00

APK je neozdravljiva bolezen za katero ni cepiva, zato je za preprečevanje širjenja bolezni najpomembnejše dosledno izvajanje biovarnostnih ukrepov na gospodarstvih s prašiči in v gozdu ter reguliranje populacije divjih prašičev.

Kaj se bo zgodilo, ko bomo v Sloveniji potrdili prvi primer APK?2019-09-28T19:46:26+00:00

Pravno podlago za ukrepanje predstavljata Pravilnik o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje afriške prašičje kuge (Uradni list RS, št. 136/06 in 42/10) in Načrt ukrepov ob pojavu APK.

Ob pojavu APK pri domačih prašičih je prvi ukrep s katerim želimo preprečiti širjenje bolezni pokončanje in neškodljiva odstranitev vseh prašičev na okuženih gospodarstvih. Določiti je treba okuženo (s polmerom najmanj 3 km) in ogroženo območje (s polmerom najmanj 10 km), kjer se prepovejo premiki domačih prašičev in njihovih proizvodov iz in na gospodarstva. Znotraj območij se bodo v rejah domačih prašičev redno opravljali klinični pregledi in diagnostične preiskave.

Kdo je pristojen za preventivne ukrepe in ukrepe ob pojavu APK?2019-09-18T21:05:20+00:00

Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Kako se APK prenaša?2019-09-18T21:05:20+00:00

Virus APK se lahko prenaša direktno in se širi iz prašiča na prašiča preko telesnih izločkov, predvsem krvi ali indirektno preko izdelkov iz mesa okuženih prašičev ali opreme, pribora, obleke in obutve, kontaminirane z virusom.

Kako lahko ugotovimo APK pri okuženih živalih (domači in divji prašiči)?2019-09-18T21:05:20+00:00

Znaki bolezni se zelo razlikujejo.

Pri domačih prašičih se lahko pojavijo naslednji klinični znaki:

  • nenaden pogin, brez očitnih znakov,
  • povišana telesna temperatura (40,5 – 42°C),
  • rdečina po koži – vršički ušes, repa, spodnjih delov okončin, deli prsi in trebuha,
  • zmanjšan apetit, apatičnost, cianoza, motnje v koordinaciji, ki se pojavijo v 24 – 48 urah pred poginom,
  • bruhanje, driska (včasih krvava) in izcedek iz oči,
  • pogin v 6 – 13 dneh, včasih v 20 dneh,
  • abortusi in
  • smrtnost (lahko do 100%).

Pri divjih prašičih se bolezen kaže kot nenaden pogin večjega števila živali na določenem območju. Zaradi pojava APK se lahko populacije divjih prašičev na okuženih območjih znatno zmanjšajo ali celo izginejo.

Ali se človek lahko okuži z virusom APK?2019-09-18T21:05:20+00:00

Ne. Virus afriške prašičje kuge prizadene samo domače in divje prašiče.

Vprašajte nas za nasvet

Pokličite ali kontaktirajte nas preko obrazca

Za kakršnekoli dodatne informacije ali nasvete v zvezi z APK in ukrepi smo vam na voljo na spodnji povezavi.

Pokličite nas